Peter Klepec

Peter Klepec je slovenski mitološki lik, ki so ga v obliki pravljice, pripovedke ali kako drugače opisali številni slovenski avtorji, a verjetno je najbolj znana različica Franceta Bevka.

Ljudska pripovedka o Petru Klepcu je najbrž služila tudi kot navdih Franu Levstiku za pripoved o Martinu Krpanu.

Kratka obnova:

Peter je šibak fantič, edinec, brez očeta, njegova mati je revna in jima služi kruh z dnino. Njuno edino premoženje je koza, a to ne zadošča za preživetje. Zato sklene mati Petra poslati med pastirje, kjer bo poskrbljeno vsaj za njegovo hrano.

Ker je Peter Klepec novinec in povrhu še šibak, ga ostali pastirji izkoriščajo (pošiljajo ga po vodo za vse, paziti mora tudi na njihovo čredo) in pretepajo. Seveda si deček želi, da bi bil dovolj močan in bi se jim lahko uprl, želja pa se mu nekega dne uresniči, ko na gozdni jasi zagleda spečo deklico in ji, v strahu, da bi jo opeklo sonce, iz vej in listja naredi senčnico.

Izkaže se, da je deklica gozdna vila, ki se prebudi in Petru v zahvalo ponudi izpolnitev ene želje. Ko ji pove, da bi bil rad močan, mu pokaže izvir vode, po pitju katere začuti izjemno moč.

Nemudoma obračuna s pastirji, ki so ga ob vrnitvi hoteli spet pretepsti in obmetavati s kamni, nato pa zapusti čredo in se vrne k materi. Svojo neverjetno moč uporabi za izboljšavo (na primer izruva skale) in obdelavo zemlje, pa tudi za pomoč vaščanom. Tu se pravljica o Petru Klepcu konča, kot ljudska pripovedka pa se še nadaljuje s poroko, gradnjo hiše in preganjanjem Turkov (z izruvano smreko). Ko je cesar slišal za njegovo junaštvo, ga je oprostil davkov in mu podaril lovsko pravico.