Tri botre lisičice

Kratka obnova:

 

Botra lisica se odloči obiskati svojo botrico. Lepo se obleče in se v svojem velikem avtu odpravi k drugi botri. Ta ima še lepšo hišo in še večji avto. Obe malo pojesta, popijeta, poklepetata, nabereta rože in se nato odpravita še v k tretji botrici lisičici, ki ima seveda še  večjo hišo in celo služabnika. Skupaj jedo, pijejo, plešejo in se na koncu poslovijo.

Komentar:

 

Tri botre lisičice ni tipična pravljica, saj vsebuje nekatere sodobne elemente, kot so avtomobili ali gramofon, jezik je sodoben, precej blizu pogovornemu, natanko je tudi omenjen kraj dogajanja (oz. kje katera od botric stanuje), kar je še en netipičen element za pravljice.

 

Čeprav gre zradno za ljudsko pravljico, je zelo verjetno precej svojega vnesel Štifen Taw Mlinu, od katerega je pravljico slišal zbiralec Milko Matičetov.

 

Zgodba nima posebnega zapleta, dramskega vrha, razvija likov, kot jih poiznamo iz bolj znanih pravljic. Pravzaprav gre bolj za nizanje dogodkov kot pravo zgodbo ali pravljico. Takšna, kot je, predvsem pritegne mlajšo publiko, še posebej deklice (glede na početje glabnih junakinj), saj ni zahtevna za poslušanje, pripoved teče v lahkotnem, sproščenem tonu, a po drugi plati ne ponuja posebne napetosti ali presenečenj, ki bi pritegnila starejše.

Morda bi k slovenskim pravljicam bolj spadala kakšna sirota v raztrgani obleki, a s tole princesko lahko vseeno poudarimo, da nam gre predvsem za bogastvo, ki ga prinašajo pravljice, tudi slovenske, pa čeprav v njih ni toliko razkošnih gradov, kot morda v kakšnih drugih.