O treh grahih

Živel je siromak, ki je bil tako reven, da je moral sina poslati od doma. Ob odhodu mu je dejal, naj pobere prvo stvar, ki jo najde.

Sin ga je ubogal in res kmalu našel grahovo zrno, nato še eno in še eno. Zrna je shranil v torbi in zvečer prišel do dvorca, kjer je zaprosil za prenočišče. Graščakinji je bil všeč in pomislila je, da je morda preoblečen plemič, ki preizkuša njihovo dobroto. Da bi preverila, kakšno je njegovo poreklo, mu je ponudila slabo posteljo, pod katero se je skril služabnik, ki naj bi zjutraj poročal, ali je fant dobro spal.

Po mnenju graščakinje lahko v slabi postelji dobro spi le revež. Fant pa je imel težavo z grahi, ki so kar naprej padali z torbe od njegovo glavo, zato se je celo noč premetaval. Ko je sluga to zjutraj povedal, je graščakinja fanta povabila naj ostane še eno noč, tokrat v boljši sobi z udobno posteljo.

Fant je sklenil, da lahko gostiteljem zaupa, tokrat odložil torbo in se dobro naspal.

Zjutraj so mu ponudili graščakovo hčer za ženo in fant je brez pomisleka sprejel. Po dolgi svatbi (40 dni!) pa je napočil čas, ko naj bi jo odpeljal na svoj grad. Predvidevali so vsaj, da ga ima, sam pa tudi ni vedel, kako povedati resnico.

Ko sta se tako z graščakovo hčerjo nekaj časa vozila, je ta zaspala, fant pa je sklenil, da pobegne iz kočije in v gozdu raje umre, kot bi priznal svoje revno poreklo. Toda kaj kmalu je srečal belolasega starca, ki ga je povprašal, zakaj je tako žalosten.

Fant mu je zaupal in belolasi mu je dejal, da si lahko izposodi njegovo grad, ki je čisto blizu. Sam ga namreč zapušča za leto ni. Ko pa se bo vračal, se bo zatresla zemlja in takrat naj s soprogo hitro zbežita, sicer ostaneta brez življenja.

Res je bil v bližini grad, s služinčadjo vred in mladoporočenca sta ga veselo zasedla. Čas je hitro mineval in nekega dne se začne tresti zemlja. Fant je zaman iskal soprogo, da bi jo odpeljal na varno. Je pa v kleti naletel na starko, ki mu je svetovala, naj da poiskati moko iz sedemkrat vsejanega žita, jo da sedemkrat vzhajati, iz nje sedemkrat speči kruh, ki naj ga nato položijo pred vrata.

Tačas se je že drugič zatresla zemlja in fant še vedno ni našel žene, zato je ubogal nasvet. Ob tretjem tresenju se je pred vrati pojavil zmaj, ki je zatulil, da voha ljudi, ki jih bo sedaj požrl. Toda na pragu je bil tudi kruh, ki ga je zaustavil.

Zmaj se je trikrat zagnal v vrta, ki pa niso popustila, le zmaj se je ob tretjem udarcu zrušil mrtev in mlada sta poslej srečno živela na svojem.

V razmislek

Ali v tej pravljico prepoznaš podobnosti s kako drugo pravljico? Namig: Kraljična na zrnu graha in Obuti maček.

Kraljična na zrnu graha pripoveduje o preizkusu porekla neznanega prišleka. Tam je princesa tako premočena, da ji nihče ne verjame, da je zares princesa, tu pa je ravno obratno - graščakinja v fantu prepozna kvalitete, ki jih ta  resnici nima. Preizkus s posteljo je klasičen preizkus, pogost tudi v številnih drugih pravljicah, na primer v Žabjem kralju, Sneguljčici, Zlatolaski, itd., ideja pa je v tem, da ne iščemo postelje za človeka, ampak pravega človeka za v posteljo, ki si jo bosta zakonca nato seveda delila. Ob priliki se bom o tem razpisal drugje.

Vsekakor je Andersenova Kraljična na zrnu graha priredba precej starejše švedske ljudske pravljice, ki jo je Andersen (sam sicer Danec) zapisal po spominu. Slovenska ljudska pravljica O treh grahih je zelo verjetno črpala tudi od tod, konec koncev so se pravljice pri nas zapisovale, ko so bile pri nas že močno udomačene Grimmove pravljice, med katerimi je bila sprva pomotoma tudi Andersenova o kraljični na grahovem zrnu.

Druga pravljica, na katero nas spominja O treh grahih, je Obuti maček, kjer mora revni fant, ki se izdaja za plemiča, dokazati svoje bogastvo. V Obutem mačku pomaga maček, tokrat pa starec in starka. V obeh primerih fant dobi grad nekoga drugega, v obeh je prisotna preobrazba (velikan se spremeni v miš, starec se spremeni v zmaja), v obeh pravljično število tri, v obeh ima pomembno vlogo žito, ki simbolizira civilizacijo v boju z divjino.

Kaj je bila poglavitna vrlina glavnega junaka v pravljici o treh grahih? To je bila njegova ubogljivost. Kakšnega posebnega junaštva ni pokazal, ves čas je predvsem ubogal. Najprej nasvet očeta, nato predlog graščakinje in graščaka, nato starca v gozdu in nazadnje še starke na gradu. Ponižnost in ubogljivost sta dve značilni vrlini ljudskih pravljic v tem delu Evrope.

Katera pravljična števila najdeš v tej pravljici? Tri in sedem, seveda. Vsako se pojavi večkrat, o njiju pa več v naslednjih povezavah:

Zakaj je tri pravljično število?

Zakaj je sedem pravljično število?