Kralj Matjaž

Kralj Matjaž je brez dvoma eden najbolj priljubljenih likov v slovenskem pripovedništvu. Njegov lik je zasnovan po priljubljenem kralju Matiji Korvinskem, ogrskemu vladarju iz 15. stoletja, ki je verjetno v naše izročilo zašel prek petja pesmi o Kralju Matjažu, poštenjaku, ki je vzorno skrbel za svoje ljudstvo in vojsko, zato so mu vojaki radi peli hvalospeve.

Kot so številne pesmi vojaki preprosto predelali, tako da so ime nekega lika zamenjali z imenom kralja Matjaža, se je pritihotapil tudi v številne povesti in pripovedke, v katerih so sprva nastopali drugi.

Kralja Matjaž: obnova

Verjetno je pri nas najbolj znana pravljica o Kralju Matjažu in Alenčki (Kralj Matjaž in Alenčica). Pripoveduje o kralju Matjažu, ki mora takoj po poroki z Alenčico v boj s Turki.

Turki Alenčko ugrabijo in za ženo jo hoče sam sultan. Kralj Matjaž se preoblečen pritihotapi na sultanov dvor, kjer si s pogumom zasluži ples z ženo. Ta ga prepozna po prstanu in skupaj pobegneta. Med begom prečkata vodo, ki se pred njima razdeli na dva dela, pomaga pa jima tudi govoreči konj Svit.

V pravljici o kralju Matjažu in Alenčici so prepoznavni številni motivi iz svetovne literature, od govorečega konja (Grimmova Gosja pastirica) in reševanja ugrabljene žene (Aladin v Tisoč in eni noči) do spektakularnega biblijskega pobega (Mojzes prek Rdečega morja).

Legenda o kralju Matjažu je nekoliko drugačna. Pravi, da so se drugi kralji, ljubosumni na njegovo priljubljenost, združili v boju proti njegovi vojski, zato se je z vojaki umaknil pod Peco (gora se je razmaknila, kot v Ali Babi) in zdaj tam spi (kot Trnuljčica). Ko se mu bo brada sedemkrat (v drugih različicah devetkrat) ovila okrog mize (tu je tudi nekaj podobnosti s kraljem Arturjem in vitezi Okrogle mize), bo prišel ven in spet bodo zavladali dobri časi na Koroškem in še kje.

Le kdo ne bi imel rad takšnega kralja?