Janček ježek

Nekoč je živela mama, ki je imela sina Jančka. Ker ji je ves čas nagajal, mu je rekla "Beži, ježek!" in res se je spremenil v ježka.

Odšel je v gozd in tam sedem let živel kot jež, dokler ni v gozdu zašel grof. Janček mu je obljubil pomoč, če mu da eno svojih hčera za ženo. Grof je obljubil, a dal ob vrnitvi zakleniti vsa vrata.

Toda Janček ježek se ni dal. Ko je prišel na dvorišče, je zajahal petelina in poletela sta na okno spalnice, kjer so ga radovedno opazovale mlade grofice. Starejši sta se nad ježkom zmrdovali, najmlajša pa je rekla, da ga vzame za moža, saj ji je vendar rešil očeta.

Takoj po poroki je Janček spet dobil človeško podobo. Prelepega mladeniča bi sedaj vzeli tudi starejši dve, a Janček je rekel, da hoče le najmlajšo, saj ga je ona rešila ježeve kože.

V razmislek

Pred čem svari ta pravljica? Najprej je to gotovo moč besede. V svetu, kjer je izmikanje danim obljubam nekaj običajnega, že kar prepogosto pozabimo, kako pomembna je beseda. V tem primeru tako pomembna, da mati sina spremeni v žival in ga s tem izgubi. Tudi grofova beseda ni prav trdna, a mu ena izmed hčera vseeno pomaga ohraniti čast.

Drugo svarilo je seveda, naj ne sodimo drugih po videzu. Starejši hčeri sta imeli po tradiciji seveda prednost za možitev, a sta jo zapravili, ker nista pravilno ocenili Jančka.

Kaj je torej sporočilo pravljice o Jančku ježku? Ob opozorilu naj pazimo, kaj govorimo, oziroma obljubljamo (preberi tudi o moči dane besede) prav gotovo naj ne sodimo drugih po videzu.