Kekec nad samotnim breznom (Kekec in Bedanec)

Kekec se vraca od pastirja in se pri tem odpravi skozi bližnjico, za katero pravijo, da v njej straši. Strahov sicer ne sreca, zato pa jade malega možicka, privezanega na drevo. Ime mu je Kosobrin, privezal pa ga je Bedanec. Kekec Kosobrina reši, a ga kmalu ujame Bedanec. Od Bedanca izve, da imata s Kosobrinom neporavnane račune glede deklice Minke, ki jo je Bedanec imel za služkinjo, Kosobrin pa jo je rešil.

 

Bedanec bi rad našel pot do vrha pečine, na kateri stanuje Kosobrin, saj bi Minko rad nazaj. Prepričan je, da tja vodi skrivni rov, a ga nikakor ne najde. Ker je medtem odkril, da je Kosobrin spet ušel, želi od Kekca pomoč in ta mu jo obljubi. Vendar ob prvem trenutku nepazljivosti tudi Kekec pobegne. Cez čas spet naleti na Bedanca, ki stresa Kosobrina in starčka še enkrat reši. Minka in Kekec Kosobrina potegneta na vrh pečine, Bedanec pa začne razbijati po steni.

 

Kosobrin se ustraši, da bo Bedanec po zvoku odkril rov za steno, vendar Kekec v skriti rov pravocasno pripelje udomačeno sovo in volka (z obema je prijatelj že dolgo), ki Bedanca zares prestrašita. Orjak med begom skoči na drevo, ki visi nad breznom in Kekec ga reši v zameno za obljubo, da bo zapustil tiste kraje. Bedanec drži besedo, Minka je torej dokončno svobodna in se po poletju, preživetem pri Kosobrinu, jeseni odpravi v šolo, stanovat pa kar h Kekcevim.

 

Morda bi k slovenskim pravljicam bolj spadala kakšna sirota v raztrgani obleki, a s tole princesko lahko vseeno poudarimo, da nam gre predvsem za bogastvo, ki ga prinašajo pravljice, tudi slovenske, pa čeprav v njih ni toliko razkošnih gradov, kot morda v kakšnih drugih.