Kekec izve, da bo moral k Mežnarjevim služit. Sprva ima pomisleke, a mu povedo, da bo šel le prek poletja, in da mu bo tam gotovo všeč. Poleg tega je njegova Keza, koza, ki jo je pasel vsak dan že vrsto let, ravno poginila in doma ni imel več posebnih obveznosti.
Takoj ob prihodu se stepe z Rožletom, Mežnarjevim sinom, ki se je bal, da bo moral zaradi Kekca tudi on od doma, služit kdo ve kam. A kmalu se spoprijateljita. Rožle ima še mlajšo sestro Mojco, ki pa je slepa. Ona izjemno lepo poje in s Kekcem, ki odlično citra, pa še besedila si zna izmisliti, hitro najdeta skupen jezik.
Tako si ob neki priložnosti Kekec izmisli pesem o Pehti, zlobni ženski, ki naj bi kradla poredne otroke v okolici Mežnarjevega domovanja. Pehta nekoč sliši Mojco, petje ji je všeč in deklico pod pretvezo, da ji bo dala jagod, odpelje v svoj skrivni dom. Tam ima Mojco zaprto, dokler je en najde Kekec, ki jo sicer reši, a ga kasneje Pehta zaloti in s pomočjo Volka, velikega psa, ki uboga le njo, odpelje v svoj drugi dom, tistega, kjer je imela prej zaprto Mojco, pa zažge, saj sedaj ni več skrit pred svetom.
Kekcu pove, da bo moral za kazen pri njej ostati tri leta, tiste kraje pa bo zapustila le v primeru, da bi njen Volk odšel s kom drugim v dolino. Kekec tako skuje načrt, kako bi se prikupil Volku in v čsu deževja mu res uspe s pomočjo pečenke pridobiti psa na svojo stran.
Še pred tem od Pehte izve, da bi si Mojca lahko povrnila vid, če bi se mazala s tekočino iz zdravilnih zeli. Izmakne ji polovico vsebine stekleničke in nato z Volkom odideta, Pehta pa se presenečena zares odpravi iz tistih krajev. Čez nekaj dni Kekcu zares uspe Mojci pozdraviti oči in sreča se vrne tako v njegovo družino, kot družino Mežnarjevih. Volk pa ostane z njim.