Knjige o Kekcu

Kekec je literarni junak, ki ga je ustvaril Josip Vandot (1844-1944). O njem je napisal tri knjige:

Kekec na hudi poti (1918)

Kekec na volčji sledi (1922)

Kekec nad samotnim breznom (1924)

Vsaka izmed naštetih pripovedk je izhajala v nadaljevanjih (praviloma enkrat mesečno) v mladinskem listu Zvonček, Kekec na hudi poti pa je leta 1936 izdal še v samozaložbi v zbirki z naslovom Kekec z naših gora. Nekateri viri omenjajo, da je napisal še četrto povest o Kekcu, a so Nemci med drugo svetovno vojno rokopis skupaj s številnimi drugimi besedili zažgali.

Danes so zgodbe o Kekcu posebej znane kot del slovenske filmske zgodovine, saj je film Kekec (1951) prvi slovenski mladinski celovečerni film, njegovo nadaljevanje Srečno, Kekec (1963) pa prvi slovenski barvni film. Režiser obeh Jože Gale (1913-2004) je posnel še Kekčeve ukane (1968) in načrtoval mladinsko serijo o Kekcu, a načrta ni uspel uresničiti.

Prvi filmski Kekec je bil Matija Barl (1940-2018).

Film Kekec je prvi slovenski film z mednarodno nagrado, z Zlatim levom beneškega festivala. Prek filmov sta zasloveli tudi otroški popevki Kekčeva pesem (Kajetan Kovič, Marjan Vodopivec) in Srečno Kekec (Marjan Kozina).

Lik desetletnega fantiča Gregorja, ki ga vsi poznajo kot Kekca je nedvomno postal del slovenske identitete, saj je o njem napoisanih več kknjig, diplomskih nalog, študij, ... Poleg tega se po Kekcu imenujejo različni izdelki, dogodki in prireditve.

Po Vandotovi smrti je izšlo več knjig o Kekcu, ki so jih uredniki predvsem jezikovno prirejali sodobnemu bralcu.

Danes je Kekec skoraj ponarodel junak, primerljiv s Petrom Klepcem, s katerim vsaka nova generacija spoznava našo ne tako daljno preteklost na slikovit, duhovit in privlačen način.